Obstajajo dvoboji, ki jih človek nikoli ne pozabi: David proti Goljatu, Ali proti Foremanu, Nemčija proti Nizozemski na SP 1976. In... Ferrarijev superšportnik proti 23 let staremu Audiju Quattro.
"Noro, ampak genialno," je bil prvi pomislek redakcije Auto Bilda, ko jim je Alfons Hohenester povedal o svoji stavi. Nekako gredoč je tunerski starosta govoril o kolegu, ki mu je nagajal Launch Control v njegovem Gerrariju Enzo. "Pa sem mu rekel, da njegova Italijanska diva tako ali tako nima šans proti konkretnemu avtu kot je moj Sport Quattro," je rekel Hohenester v šali. In šel še korak dlje: "Greva stavit da moj SQ bolje pospeši od tvojega Enza?"
Lastnik Ferrarija, Martin Sonnleitner, je odgovoril takoj: "Stava velja!" Tako je prišlo do tega, da se je tri tedne kasneje milijon evrov vreden tovornjak za dirkalne avtomobile odpravil na pot iz juga Nemčije proti zaprtemu letališču Lemwerder v okolici Bremna, kjer naj bi se izvršil dvoboj v pospeševanju.
Dve desetletji ločita nasprotnika. Najprej Ferrari Enzo, eden najhitrejših serijskih avtomobilov s ceno 645.000 €. Letnik 2004, narejen le 399-krat, superšportnik čistega rodovnika. Najbrž edini cestni avtomobil, kjer v mislih voznika pri dolivanju bencina na bencinskem servisu teče štoparica. Nasproti stoječ, Audi Quattro Sport. Ob njegovi predstavitvi, leta 1984, najdražji nemški avto (195.000 DEM). Z 224 primerki še bolj redek kot Enzo. Narejen za homologacijo Audijevih rallyjevskih zverin skupine B. Ta Sport Quattro, s prijemi Hohenesterja, pa je še bolj brutalen kot običajni.
Čista dirkaška tehnologija v Enzu
Sprva vreme ne igra zraven. Mrzel veter piha na dan odločitve čez progo, ob temu dež. Slabi pogoji, tekmeca postajata nemirna. Toda ko tovornjak odpre vrata, vlada tišina. Spodaj stoji Enzo s svojim markantnim nosom, nad njim oglat zadek Sport Quattra. Vsak posebej redkost, oba skupaj - senzacija. Enzo že v mirovanju zgleda kot da gre hitro, čeprav je Pininfarina karoserijo ukrojil povsem brez spojlerja.
Zaradi izpiljene aerodinamike z ravnim dnom avtomobila, difuzorja v zadku in variabilnih rež za zajemanje zraka se Enzo pri 300 km/h prisesa na cesto s skoraj 750 kilogrami potiska. Pod pokrovom motorja preži 12 valjev, 48 ventilov in 4 odmične gredi v glavah - dovolj za 660 KM. Zmogljivosti, izmerjene v Fioranu: iz ničle do 100 km/h v 3,65. Iz ničle do 200 km/h v 9,5 sekunde. Najvišja hitrost: preko 350 km/h. Kokpit z zaobljenim prostorom za merilnike spominja na kokpit bojnega letala. Merilnik hitrosti do 400 km/h, obratomer do 10.000 rpm, sedeži iz karbona in volan z gumbi kot Ferrari F1.
Proti High-Tech okolju Enza deluje interier Audija skromno. Ročaji vrat, ročice in stikala so iz Audi/Volkswagnove police. Olivno-zeleni Recaro sedeži dokazujejo divji okus 80-ih let. ABS se vklopi prek stikala. Le gumb za vklop zapor diferencialov in merilnik tlaka turbopuhala do treh barov pričata o moči, ki po želji eksplodira pod superlahkim pokrovom motorja iz kevlarja.
460 KM v sliki in zvoku iz 80-ih
Namesto originalnega 2,1 litrskega petvaljnika s 306 KM je Hohenester uporabil 20-ventilski motor iz Audija 200 Turbo. S spremenjeno glavno gredjo, povečano prostornino motorja (2,5 litra), večjim turbopolnilnikom in intercoolerjem zmore SQ 460 KM.
P.S. - Medtem je prenehalo deževati. Toda proga je še vedno vlažna. Pri poskusnih vožnjah pometa Enzo z zadkom po cesti kot jezen krokodil s svojim repom. Audi se ne obnaša veliko bolje, kljub štirikolesnemu pogonu ga pri polnem plinu celo v tretji prestavi vleče vstran. Dunlopove Formula-R semi-slick gume ne dosežejo delovne temperature. Počakati bo treba.
Za krajšanje časa si nasprotnika pripomnita kakšno tu in tam. Hohenester: "Pri tvojem Ferrariju moram paziti, da se ne spotaknem ob njega." Sonnleitner: "Alfons, tvoje gume so tako stare da zgledajo kot iz cele gume." Opazi se takoj, vzdušje je pravo. Namreč oba izhajata iz iste okolice in peljeta skupaj v vztrajnostnih dirkah. Poleg tega prisega zbiratelj Ferrarijev Sonnleitner v vsakdanu na Hohenesterjevega Audija RS4 s 480 'konji'. Slednji ima že 170.000 kilometrov na števcu - "brez problema". To povezuje. Pri toliko harmonije mora vreme preprosto sodelovati - in res pride Sonce izza oblakov.
High-Noon: Ura je poldne, proga je suha. Ura odločitve je prišla. Merilne naprave se namestijo. 10 poskusov ima vsak, meri se pospešek do 100 in do 200 km/h. Najprej zapodi Sonnleitner v tovarniško svežem Ferrariju (490 prevoženih km) na stezo. Nekaj ogrevanja preden postane resno. Iz daljave se Enzo približuje kot puščica in med mimovozom v uho gledalca zavrta boleč F1 zvok.
Zmogljivosti
Potem gre zares. Za volanom si udarci hitro sledijo - dobesedno. Sekvenčni menjalnik menja prestave v 150 milisekundah tako brutalno da se počuti človek kot v strelskem spopadu dveh mafijskih tolp. Po desetih poskusih je najboljši rezultat iz ničle do 100 km/h 3,94 sekunde, in do 200 km/h 10,64 sekunde. Čeprav je za tri desetinke zgrešil tovarniška zagotovila je Sonnleitner zadovoljen. "Pri takih pogojih je to realno," deja in skozi odprto okno zakliče: "Alfons, ne uspe ti nikoli!" Hohenester ostane neimpresioniran in se z nasmeškom vsede v avto.
Nepredstavljiv spektakel - stari quattro preglasi vse in vsakogar z razbijaškim gromskim zvokom. Pri štartu se avto izstreli kot pobesnel konj. Ob tem vse štiri gume za kratek čas proizvedejo dim, potem pa se vkopljejo v asfalt. Pri izmeritvi zastane vsem prisotnim zrak: neverjetne 3,77 sekunde do 100 km/h. Prav tako senzacionalno: 12,6 sekunde do 200 km/h.
V konvoju se potem odpravimo v Oschersleben na Photoshootnig. Prvi v koloni, tovornjak z 'dirkalnikoma'. Zatem Alfons Hohenester in Martin Sonnleitner v limuzini. "Kdo je torej zmagal?" "Hmmm, eden do 100, drugi do 200. Zgleda kot neodločeno!"
SLIKE
Vir: Audi team forum (auto bild 2005)
povezava do izvorne strani
http://www.autobild.de/artikel/ferrari- ... 48822.html
LP
ni zastojn da take avte pripeljejo z kamjonom na dirkalisce.
